Tudi v prihodnje še prepovedana športna rekreacija in treningi, a z nekaj izjemami

Treningi se torej dovolijo samo:

- vrhunskim športnikom (olimpijski, mednarodni in svetovni razred), gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in, ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni;

- perspektivnim športnikom, gre za 673 mladih športnikov, ki so v mladinskih kategorijah dosegli vrhunske mednarodne športne rezultate;

- registriranim športnikom v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti), ki so člani državnih reprezentanc, gre za okrog 1000 športnikov; omenjeni športniki so že delno zajeti v skupini perspektivnih športnikov; 

- poklicnim športnikom, ki so starejši od 15 let in so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport (gre za trenutno okrog 500 športnikov, ki pa so delno zajeti že v številki vrhunskih in perspektivnih športnikov). Status poklicnega športnika je oblika zaposlitvenega statusa (samozaposlena oseba).

Odlok tudi določa, da se treningi športnikov v mlajših starostnih kategorijah (mladinci in kadeti) dovoljeni le če se izvajajo v obliki t.i. mehurčkov oziroma zaprtih oziroma fizično ločenih skupin.

Dovoljena je tudi športno-gibalna dejavnost, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, ki jo udeleženci izvajajo samostojno ali če jo vodi strokovni delavec v športu. Pri nekaterih športnih vadbah je strokovni delavec v športu potreben zaradi zagotavljanja varnosti vadbe.

Če se športno rekreativna dejavnost izvaja v zaprtih prostorih, je potrebno zagotoviti najmanj 50 kvadratnih metrov prostora ter najmanj 5 metrov razdalje med vadečimi. V vadbenem prostoru, ki je manjši od 50 kvadratnih metrov lahko vadi največ ena oseba.

V kolektivnih športnih panogah (hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet vaterpolo in futsal-mali nogomet), se dovoli izvajanje tekmovanj v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega (npr. 1. slovenska liga), regionalnega (npr. alpska hokejska liga) mednarodnega (npr. Liga narodov) oziroma evropskega tekmovanja (npr. ABA liga). To pomeni sodelovanje športnih klubov iz 1. slovenske lige v nacionalnih, regionalnih, evropskih in drugih mednarodnih ligah.

Prav tako je v kolektivnih športih dovoljeno izvajanje vseh velikih športnih tekmovanj iz 74. člena Zakona o športu.

V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje državnih članskih prvenstev, evropskih pokalov in velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v 74. členu Zakona o športu.  V naslednjih mesecih je predvidena organizacija nekaj evropskih in svetovnih pokalov in svetovnih prvenstev v zimskih športnih panogah (biatlon, smučarski skoki, deskanje na snegu, sankanje, alpsko smučanje), kjer tekmovanja na mednarodni ravni normalno potekajo.

Za športnike, ki jim je v skladu s tem členom dovoljeno tekmovati je dovoljen tudi proces športne vadbe.

Za izvajanje procesa športne vadbe – treningov in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa Zakon o športu: športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi in šolski športni objekti.

Opredeljena je obveznost upoštevanja navodil ministrstva, pristojnega za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih morajo upoštevati tako športniki kot tudi strokovni delavci v športu. Utemeljenost ukrepov preverja vlada na podlagi strokovnih mnenj.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport