GLEDALIŠKA PREDSTAVA: TRI SESTRE

Tri sestre Vinka Möderndorferja so nasičene s
citati, bolj ali manj skritimi in odkritimi namigi in
aluzijami na vsaj dve od štirih velikih dram klasika
svetovne dramatike Antona Pavloviča Čehova.
Kljub temu pred ogledom Möderndorferjevih Treh
sester ni treba opraviti obveznega domačega
branja – liki, odnosi, problemi in teme stojijo sami
zase, preneseni v naš čas.
A vendarle so nekatere literarne (in življenjske)
teme brezčasne, tudi hrepenenje, ki se v skoraj
natanko sto letih, kolikor jih je minilo od enih do
drugih Sester, iz benignega in pasivnega občutja
ruskih sester spremeni v maligno in aktivno načelo
delovanja slovenskih staršev.
Möderndorferjeva oče in mama se upreta
cankarjanskemu idealu trpečih staršev in želita,
enkrat in prvič, tudi na račun otrok, užiti življenje.
Ob prvi postavitvi Češnjevega vrta Čehova na oder
je sloviti ruski režiser Stanislavski komedijo režiral
kot tragedijo – podobno občutje bo morda
prevevalo tudi slovenskega gledalca. Zgodovina
se tu ponovi kot farsa, emancipacijo staršev
sebično poteptajo otroci, vzgojeni v času, kjer je
treba za »srečo« kdaj tudi koga pohoditi.
Primož Božič