Krajevna skupnost Drežnica

Malokateri Slovenec ne pozna znanega ljudskega napeva »Cin, cin, cin Drežnica«, ki na hudomušen način govori o svojevrstni deželici pod previsnimi stenami razglednega Krna.

Po prečkanju reke Soče čez Napoleonov most in petih kilometrih vožnje po razgledni cesti severovzhodno od Kobarida se pred obiskovalcem naenkrat razgrne čudovita panorama: sredi žive naravne pokrajine, polne živahnih potokov, pod nezmotljivim obrisom 2245 m visokega Krna kot na idilični razglednici leži Drežnica in okoliške vasi Koseč, Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd. Moderen Evropejec težko verjame, da je sploh možna takšna gorska idila le slabih 500 km od mnogih srednjeevropskih velemest in na marsikoga naredijo ti kraji tako mogočen vtis, da se vedno znova rad vrača nazaj.

Drežnica je zaradi svoje posebne in odmaknjene lege med pogorjem Krna, verigo Polovnika in razglednim Ozbenom skozi stoletja obdržala svojevrstne navade in skoraj neokrnjeno naravo. Obilje živih voda, ki se napajajo iz okoliških gora in se spuščajo proti Soči v številnih slapovih in skokih ter se prelivajo skozi čudovite in divje soteske, daje Drežnici poseben čar in življenjsko energijo. Tukaj je doma avtohtona »drežniška koza«, spretna, žilava in pametna žival, ki je domačinom stoletja pomagala preživeti v odmaknjenem, včasih krutem raju.

Drežnica s sosednjimi vasmi nas bo kljub svoji navidezni odmaknjenosti presenetila s svojim utripom življenja. Domačini so ponosno navezani na svojo pokrajino, posebna drežniška vztrajnost (morda bi se ji lahko reklo tudi trma) pa jim je pomagala vztrajati tu kljub odmaknjenosti od centrov in težkim pogojem za preživetje. Tradicionalna fantovščina, ki ohranja starodavne ljudske običaje in danes tako potrebno noto solidarnosti med vaščani, pa močno vpliva na to, da so ti kraji ostali živi, polni mladih družin in otrok, ki rastejo v nove ponosne prebivalce drežniškega. Prebivalci se danes le redko preživljajo izključno s kmetijstvom, večina se jih vozi na delo v dolino ali čez bližnjo mejo v Italijo. A se vedno znova ponosno vračajo k svojim koreninam pod Krnom.

Drežnica z okolico radodarno ponuja marsikaj: ljubitelji čiste narave se bodo med planinarjenjem po okoliških vzpetinah nadihali čistega zraka in se nasitili skoraj romantičnih panoram, ljubitelji etnološke dediščine bodo doživeli svojevrsten preskok v stare čase na tradicionalnem pustovanju, ljubitelji kulinaričnih posebnosti se bodo do sitega najedli izvrstnih drežniških štrukljev, pa kravjega sira in skute na planini Zaprikaj, zgodovinarji pa bodo obujali spomine na krute čase prve svetovne vojne ob številnih ostalinah-brazgotinah te človeške tragedije. Tudi vera je v teh, za preživetje včasih surovih krajih, prinašala  ljudem uteho, o čemer priča že prvi pogled na Drežnico z mogočno triladijsko cerkvijo Sv. Srca Jezusovega, pa tudi male, starodavne cerkvice po vaseh z zanimivimi freskami. Ljubitelji alternativnih pristopov k zdravju pa bodo lahko napolnili baterije na skrivnostnih energijskih točkah, skritih v divji pokrajini, obdanih z žuborečo vodo in ptičjim petjem.

Drežnica je zanimiva v vseh letnih časih – od bohotno zelene pomladi, preko ravno prav svežih gorskih poletnih noči, pa do rdečerjavo obarvanih jesenskih panoram, da ne govorimo o čudovitem zimskem kristalu Krna – vedno znova ponuja domačinom razloge za vztrajanje v teh lepih krajih, radovednemu obiskovalcu pa premnoge zanimivosti.