50. obletnica rušilnega potresa v Posočju in Furlaniji

V sredo bo minilo 50 let od uničujočega potresa, ki je hudo prizadel Furlanijo in Zgornje Posočje. Na italijanski strani je umrlo skoraj tisoč ljudi, porušene so bile celotne vasi in kraji. Več vasi je bilo v celoti uničenih tudi v naši Občini Kobarid, predvsem v Breginjskem kotu.

Pred 50 leti, 6. maja 1976, je močan potres prizadel območje Furlanije-Julijske krajine in severozahodne Slovenije. Potres je bil katastrofa, ki je zahtevala skoraj tisoč življenj in povzročila ogromno materialno škodo. Najprej je minuto pred 21. uro tla stresel potres z magnitudo 4,6, nato pa je ob 21. uri prišel rušilni sunek z magnitudo 6,5. Žarišče potresa z magnitudo 6,5 je bilo v Huminu, severno od Vidma. Potres, ki so ga čutili v več evropskih državah, od Švice, Francije in Belgije do Poljske in Madžarske, je močno prizadel tudi Slovenijo, zlasti njen severozahodni del, to je območje današnje naše Občine Kobarid. Slovenija je bila tedaj del Jugoslavije, Kobarid pa del bivše Občine Tolmin. Na slovenski strani je bilo poškodovanih okoli 11.000 stavb, v tolminski občini je bilo poškodovanih 5.532 objektov. Ena oseba je umrla, 31 ljudi je bilo ranjenih.

Potresu so sledili še številni popotresni sunki, najmočnejši je bil 15. septembra 1976 z magnitudo 5,9. Skupaj s septembrskim potresom je bilo v bivši Tolminski občini poškodovanih kar 6.336 objektov.

V Italiji je zaradi potresa umrlo skoraj tisoč ljudi, ranjenih je bilo več kot 2.500. Materialna škoda je bila ogromna. Kot navaja agencija Republike Slovenije za okolje na svoji spletni strani, so bila skoraj popolnoma uničena številna mesta in vasi v širšem nadžariščnem območju - poleg Humina še Pušja vas in Osovk v Italiji, v naši Občini Kobarid pa predvsem Podbela in Breginj.

Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 150.000 ljudi. Kmalu so stekla obnovitvena dela, a po izjemno močnem popotresnem sunku 15. septembra 1976, so se številne zgradbe znova ali dokončno porušile. Največjo škodo so potresi povzročili v vaseh Podbela, Breginj, Robidišče, Grant, Kobarid, Ladra, Livške Ravne, Sedlo, Žaga in Srpenica.

Med starejšimi prebivalci Gornjega Posočja in naše občine so še živi spomini na rušilni potres maja 1976. Čeprav od katastrofalnega potresa v Gornjem Posočju mineva že 50 let, se ga mnogi starejši prebivalci še vedno živo spominjajo. Najbolj so bile prizadete vasi v Breginjskem kotu v sedanji naši Občini Kobarid. V Breginju, Ladrah, Smasteh, Trnovem in Srpenici je po 6. maju 1976 ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 odstotkov prebivalcev.

"Na začetku sploh nismo zaznali, da bi bil lahko potres tako katastrofalen. Mama mi je govorila, da tu pri nas večkrat malo potrese, da pa to ni nič takega. Tako tudi tisti prvi dan, tistega majskega večera, nismo slutili, da je bil to potres tako velike razsežnosti," je za STA povedal prebivalec Breginja Pavel Tonkli, sicer predsednik Turističnega društva Breginj, ki skrbi za muzej v starem delu Breginja. "Tistega večera smo sedeli v kinu, ko je ob deveti uri začelo tresti pod nami. Mislili smo, da se nekdo norčuje iz nas. Ko je čez nekaj minut prišel pravi, najmočnejši potresni sunek, pa smo hiteli iz dvorane in noč preživeli na prostem," je povedal Tonkli.

"Na našem območju so bile šolske stavbe zelo stare, vse so bile zgrajene okrog leta 1900 v času Avtro-Ogrske. Naša šola v Breginju je bila tako slaba, da so prebivalci sami takrat izglasovali samoprispevek za obnovo in ji prizidali tudi vrtec," je za STA povedala nekdanja učiteljica v Breginju Vida Škvor. Na dan potresa so tako učiteljice nosile in odnesle vso dokumentacijo iz šole. Popoldne pa se je po pripovedovanju Vide Škvor zgodilo nekaj nenavadnega: stali so pred šolsko stavbo, ko so v zraku zagledali večji kos časopisnega papirja, ki se sploh ni premikal, ampak samo lebdel v zraku. "Zelo nemiren pa je bil tistega popoldneva tudi moj otrok, ki je bil takrat star malo več kot leto dni," se dogodkov tistega dne spominja nekdanja učiteljica Vida Škvor. V šolski stavbi je imela tudi sama stanovanje, ob potresu pa z majhnim otrokom ni mogla po stopnicah v pritličje. "V dnevni sobi se je vse nekako gugalo, nato pa so se pojavili še neki čudni glasovi, ki jih do takrat še nisem poznala, bilo je kot nekakšno sikanje in kasneje kot bobnenje. Podrl se je del stavbe, razmaknil pa se je tudi zid, da sem skozenj videla Luno," je povedala Vida Škvor. Iz drugega nadstropja stavbe so ji kasneje pomagali priti skozi okno, saj se je premaknilo tudi stopnišče in ni bilo več varno za uporabo. Vsem domačinom so nato odprli tovarno, ki je takrat delovala v Breginju, kjer so potem preživeli noč.

Pouka nekaj dni po potresu še ni bilo, nato pa so ga znova vzpostavili. Šoloobvezne otroke iz Breginjskega kota so poslali v Lovran, kjer so bivali v meščanski vili in tam tudi zaključili šolsko leto.

Tega se živo spominja tudi tedanja učenka osnovne šole v Breginju Tatjana Terlikar, ki danes sama poučuje v breginjski podružnični osnovni šoli. Otroci so imeli kljub prijaznosti domačinov in materinskemu odnosu tedanjih učiteljic predvsem veliko domotožje, je povedala v pogovoru za STA. Prve štiri razrede osnovne šole v Breginju je tedaj obiskovalo 28 učencev v dveh kombiniranih razredih.

"Take vasi, kot je bil tedaj Breginj, si ne moreš več zamisliti, da bi jo še zgradili. Moramo pa pogledati naprej, življenje mora teči naprej," je dejal Tonkli.

Številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskem potresu, je septembrski dokončno porušil.

Pri obnovi so pomagali številni prostovoljci in podjetja, ki so prebivalcem Gornjega Posočja zagotovila predvsem dovolj bivalnih enot, česar se domačini še po toliko desetletjih s hvaležnostjo spominjajo.

Pomoč pa so domačini dobili tudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije - tako so v Breginju postavili novo zidano šolo že dobro leto po potresu, denar zanjo pa je prispevala Makedonija, zato so jo poimenovali po velikem makedonskem revolucionarju Gocetu Delčevu.

Breginj je pred potresom sicer veljal za biser značilne beneško-slovenske arhitekture s statusom spomenika prve kategorije. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil. Ostale so le tri hiše kot spomin na edinstveno arhitekturo.

Občinski štab Civilne zaščite občine Kobarid bo 6. maja popoldne pred občinsko stavbo v centru Kobarida, pripravil vajo s področja zaščite in reševanja ob potresu, ki nosi naslov Vaja potres 2026 - 50 let. Namen vaje je preveriti in utrditi teoretično znanje ter postopke udeležencev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izboljšati medsebojno usklajenost in razumevanje nalog.

Vir: STA, Občina Kobarid