Slovenci iz Videmske pokrajine in Posočja so se letos srečali v Bovcu

Še pred osrednjo slovesnostjo so se povabljeni sestali na okrogli mizi, katere osrednja tema je bila poskus vzpostavitve evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) po zgledu občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Gorica (I). Namen je bil prepoznati izzive in prednosti vzpostavitve EZTS na čezmejnem podeželskem območju, ugotoviti, v katerih sektorjih lahko EZTS prinese največjo dodano vrednost, kar bi kasneje pripeljalo do vključevanja različnih deležnikov v razpravo in povezovanje za dolgoročne cilje čezmejnega sodelovanja. Predvsem pa so si organizatorji zadali ugotoviti, ali je vzpostavitev sistema EZTS realna in za to čezmejno območje izvedljiva rešitev, ter kako v tem primeru pristopiti k realizaciji, da ne bo zopet ostalo vse pri pobožnih željah. Izhodišča za kasnejšo razpravo je pripravil direktor Posoškega razvojnega centra (PRC) Simon Škvor, okrogle mize pa so se udeležili še minister Simon Maljevac, podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec, poslanec Uroš Brežan, državni svetnik Oton Bratuž, predsednik Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda Antonio Comugnaro, župana Bovca in Tolmina Valter Mlekuž in Alen Červ ter podžupanja Kobarida Urška Miklavič, (pod)župani obmejnih občin Videmske pokrajine ter predstavniki ključnih ustanov in organizacij z obeh strani meje.

Minister Maljevac je zagotovil, da bo z vsebino seznanil tako ministra, pristojnega za regionalni razvoj, kot ministrico za zunanje zadeve. »Glede na slišano, pa sta se mi utrnili še dve področji, ki smo jih pripravljeni razvijati tudi na našem ministrstvu. Prva točka je turizem za starejše, kjer je prav v tem čezmejnem prostoru mogoče razviti zelo inovativne projekte in bi jih skupaj lahko izpeljali tudi v povezavi z dolgotrajno oskrbo,« je povedal Maljevac, ki je med drugim podprl zamisel o izvajanju tudi manjših projektov ter obljubil vso podporo v okviru svojih pristojnosti. Ključni sklep omizja je bila določitev nosilcev projekta. Za Posočje bo to Posoški razvojni center, obmejne občine Videmske pokrajine pa bo zastopala Gorska skupnost Ter in Nadiža. Ti dve instituciji bosta v prihodnjih osmih mesecih izdelali študijo izvedljivosti ter analizo stroškov in koristi, v septembru 2025 pa je predviden delovni sestanek ključnih deležnikov.

Tradicionalno 53. Novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki ga posoške občine in Upravna enota (UE) Tolmin organizirajo vsako tretjo soboto v januarju, je letos gostila Občina Bovec. Vrhunec osrednje slovesnosti v bovškem kulturnem domu je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih za neprecenljivo delo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v Videmski (po beneško Videnski, op. a.) pokrajini na vsakoletnih srečanjih podeljujejo v spomin na legendarnega matajurskega župnika, čedermaca msgr. Paskvala Gujona. Tokrat so Gujonovo priznanje prejeli:

• Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše ter predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti;
• dr. Nataša Gliha Komac za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, avtorstvo pomembnih knjig, znanstvenih monografij in raziskav ter povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva ter
• Alma Hlede Prescheren za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika in slovenske glasbe ter vsesplošno udejstvovanje na kulturnem področju v Kanalski dolini.

Zbrane goste z obeh strani administrativne meje – predstavnike krovnih organizacij in društev zunaj meja matične domovine, (pod)župane beneških občin, predstavnike slovenske in lokalne politike ter organizacij in združenj – je v imenu gostiteljev najprej pozdravil župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Kot je poudaril, to srečanje »pomeni ohranjanje in nadgrajevanje vezi med Slovenci v matični domovini in Videmski pokrajini, zagotovo pa tudi jasno sporočilo političnim voditeljem v Sloveniji in tudi v Italiji. Status Slovencev in krovnih organizacij v Videmski pokrajini ni samoumeven, saj se je vedno znova treba boriti za zagotavljanje njihovih pravic kot manjšine, zato je še kako pomembno, da to razumejo predvsem naši državni voditelji in Slovencem v zamejstvu nudijo maksimalno podporo. Takšna srečanja so priložnost za boljše poznavanje razmer, ohranjanje dosedanjih navez na vseh ravneh in sklepanje novih poznanstev.« Pesnica in učiteljica Anita Bergnach je občinstvo nagovorila v imenu krovnih slovenskih organizacij Videmske pokrajine. Predvsem je izpostavila pomen ohranjanja in poučevanja slovenskega jezika v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini: »Za nas, Beneške Slovence, je pomembno, da se čutimo del širšega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora in se ne zapiramo v manjše skupnosti. Prav je, da ohranjamo svoje krajevne značilnosti in narečja. Če hočemo preživeti v tem smislu, moramo biti povezani v širši prostor. Naučiti se hočemo slovenskega knjižnega jezika, ki ima močno povezovalno vlogo.«

Častni gost letošnjega srečanja je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je v svojem slavnostnem nagovoru čezmejno sodelovanje označil kot »izraz razumevanja, da narod kot skupnost ni zgolj teritorij, ampak so to ljudje, skupna kultura, jezik in vizija prihodnosti« ter organizatorjem izrekel zahvalo za vztrajnost, saj tovrstna srečanja po njegovem »niso le simbolična, temveč so tudi konkretni koraki k skupni prihodnosti«. Ker delo Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP) temelji na ideji, da prihodnost pripada tistim, ki znajo sodelovati in se povezovati brez omejitev in ovir, si s solidarnostnimi programi, medinstitucionalnim sodelovanjem in spodbujanjem vključevanja želijo ustvarjati pogoje, kjer lahko ljudje na obeh straneh meje živijo kakovostno in enakovredno. »Razumemo, da smo ministrstvo v eni državi, a povezovalna namera ostaja,« je še povedal minister Maljevac.

V slikovitem kulturnem programu so nastopili Združeni bovški pevski zbor, v katerem so pod vodstvom zborovodje Martina Kavčiča prvič združili moči pevski zbori S planin, MePZ Golobar, MPZ Trenta in Buške čeče, ter kantavtor Peter Della Bianca s spremljevalno skupino The Towkrs, dvorano pa sta s skečem iz predstave Lokalna frazeologija - Sočna bovščina nasmejala člana KUD Golobar. Vedno poetično rezijanščino je obiskovalcem prinesla članica Kulturnega društva Rozajanski Dum Luigia Negro.


Povzeto po objavah Milana Štulca, Občina Bovec.
Foto: David Štulc Zornik